Zelo bom vesela vašega odziva! Bodisi v obliki komentarjev pod objavami, ali pa e-poštnih sporočil. Vesela bom predlogov, želja, tudi kritik. Se beremo!

sreda, 25. februar 2015

Še vedno Alice --- Still Alice

Po kar nekaj časa se spet javljam. Tokrat z recenzijo filma, ki sem ga gledala pred kratkim, sledita pa še dve. Očitno je postala tematika raznih bolezenskih stanj in pogumnih ljudi, ki se z njimi srečujejo, zelo moderna. Upam, da zato, da bi se javnost ozaveščalo o različnih boleznih, stiskah, ki jih bolniki doživljajo, najbrž pa tudi zato, ker ljudje vedno raje poslušamo takšne, malce bolj žalostne zgodbe, da bi videli, kako nam "sploh ni tako slabo." Kakorkoli že, nastalo je kar nekaj dobrih filmov in nekaj vam jih bom tudi predstavila.



Pred dnevi so končno podelili zlate kipce. Končno zato, ker sem sama velika ljubiteljica Oskarjev in sem že težko čakala podelitev le teh. Oskarja za glavno žensko vlogo je zasluženo prejela Julianne Moore, ki je odigrala vlogo Alice; petdesetletne profesorice in znanstvenice, ki se je v življenju ukvarjala z razvojem in proučevanjem govora. Ko se pri njej pojavijo določeni nevrološki izpadi, kratkotrajne izgube spomina in podobno, se napoti k nevrologu, kjer izve strašljivo diagnozo; Alzheimerjeva bolezen. Ne bom vam opisovala nadaljevanja zgodbe, je pa film izredno dober, četudi na trenutke tragičen. Vsekakor je zgodba predstavljena realistično, brez olepševanj in sajenja rožic. Julianne Moore pa v njej odigra vlogo svojega življenja.



V svojem govoru ob prejetju prestične nagrade je Moorova dejala, da je vesela, da želijo biti tudi ljudje z Alzheimerjevo boleznijo videni in slišani in, da upa, da bo tudi tovrstna izpostavljenost te bolezni pripomogla k večji prepoznavnosti in morda nekoč odkritju zdravila.

Pa še nekaj na kratko o Alzheimerjevi bolezni:

Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence.Prva znamenja bolezni so pozabljivost, neurejenost, nemirnost in motnje v presoji. Pri razviti bolezni so značilni izguba spomina na sveže dogodke, dezorientiranost v času in prostoru, nesposobnost skrbeti zase in v zadnji fazi globalni upad spoznavnih funkcij. Najpogostejša oblika se začne v kasnejši življenjski dobi, po 65. letu starosti. Pogosta je predvsem v razvitih deželah zaradi podaljšane življenjske dobe prebivalstva. Oblika, ki se začne v zgodnji življenjski dobi, pri starosti 45–65 let, je redkejša.