Zelo bom vesela vašega odziva! Bodisi v obliki komentarjev pod objavami, ali pa e-poštnih sporočil. Vesela bom predlogov, želja, tudi kritik. Se beremo!

sreda, 28. april 2010

Varnost pri delu...

Ker je 28. april svetovni dan varnosti in zdravja pri delu in ker se bliža 1. maj, praznik dela, se spodobi, da rečemo kakšno besedo o varnosti pri delu in o posledicah "nevarnosti" pri delu. Tudi delovne nesreče ali pa neprimerne razmere so lahko mnogokrat razlog za invalidnost.

V Sloveniji od 8. julija 1999 velja Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki v svoojih 66 členih zapoveduje potrebne varnostne, preventivne ukrepe, pa tudi ravnanje v primeru nezgode.

Poglejmo si le nekaj odlomkov iz omenjenega zakona:

"Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.

Delodajalec je dolžan izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh." (5.člen)

"Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.


Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

Delavec mora uporabljati varnostne naprave ter sredstva in osebno varovalno opremo pri delu skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju." (9. člen)

Kot vidimo imata oba, delodajalec in delavec svoje dolžnosti kar se tiče zagotavljanja varnosti, vendar se le teh velikokrat eden ali drugi ne drži. Zaradi majhne napakice lahko pride do nesreče, ki lahko pri človeku povzroči invalidnost.


Nesreče pri delu

Vsako leto se v Evroši zgodi 4 milijone nesreč pri delu, povečuje pa se tudi število specifičnih obolenj, ki jih povzročijo neustrezne delovne razmere.

Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se za poškodbe pri delu štejejo:

poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan,
poškodba, ki jo utrpi zavarovanec na redni (običajni) poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo.
obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katereje oboleli zavarovan.
dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih
servisov,
osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu,
poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti,

Za poškodbo pri delu pa se smatrajo tudi poškodbe, ki jih utrpijo:

dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah,
otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu,
osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali zanjo prejemajo nagrado,
osebe, ki so uveljavile izvzem1 iz zavarovanja,
vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju
pri praktičnih delih in vajah,
oseba,ki opravlja pridobitno oziroma poklicno dejavnost in je vpisana v razvid samostojnih podjetnikov
posameznikov oziroma drug predpisan register, pa ni zavarovana po 15. členu2 zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je obvezno zavarovana za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.

Sedaj pa preidimo bolj paktično na konkretne najpogostejše poškodbe pri delu:

  • Poškodba hrbtenice - nastopi najpogosteje pri padcih, v prometnih nesrečah ali pri udarcih, lahko pa je celo usodna ali pa povzroči invalidnost. Do obolenj hrbtenice lahko pride tudi posredno npr. kot posledica dolgotrajnega in nepravilnega sedenja ali stanja (npr. vozniki, pisarniški delavci, gostinci, delavci za tekočim trakom...) ali zaradi dvigovanja ali nošenja težkih tovorov pa tudi ljudi (medicinsko osebje, gradbeni delavci, vzgojitelji (dvigovanje otrok), večina fizičnih delavcev).
  • Poškodba glave - do nje lahko pride na več načinov npr. ob udarcu (na gradbiščih ob ne nošenju zaščitne čelade, ob padcih...), v prometni nesreči, do poškodbe možgan pa lahko pride tudi zaradi različnih sevanj.
  • Poškodba vida - do poškodb oči in vida lahko pride zaradi mehanskih poškodb očesa (brez uporabe zaščitnih očal - delci priletijo v oko), poškodb s kemikalijami, eksplozij, posledično pa tudi zaradi npr. vsakodnevnega sedenja pred ekranom.
  • Poškodba sluha - tudi do poškodbe sluha lahko pride kot posledica mehanskih poškodb, večinoma pa je to posledica neuporabe zaščitnih slušalk na delovnih mestih, kjer je glasnost zvokov iz okolice večja npr. gradbišča, letališča, žage...
Varnostnih ukrepov pri delu je nešteto in večina od njih sploh ni težka za upoštevanje, pa vendar se tolikokrat spozabimo in velikokrat imajo poškodbe lahko težke in trajne posledice. Zato pamet v roke, čelado na glavo, slušalke na ušesa in očala na oči, če je to le potrebno :D

Ni komentarjev:

Objavite komentar