Iz vaših izkušenj

Danes sem prejela tole prisrčno elektronsko sporočilo, kot odgovor na prispevek o poljskem filmu Življenje je lepo. Z dovoljenjem mame objavljam sporočilo. Fant, tebi pa želim še veliko lepega v življenju!

Če se mi javi še kdo, pa bom zelo vesela!

Smo družina, ki imamo tudi sina s posebnimi potrebami starega 14 in pol let.

Vem, kot mama iz lastnih izkušenj, kako je drugim težko dokazati, da takšni otroci zmorejo in znajo ogromno, pa, čeprav ne morejo dosti povedati z besedami.

Meni je uspelo komaj prepričati strokovnjake na tem področju, za našega sina. Vztrajala sem samo zato, ker sem čutila sina kako uživa in je srečen ko lahko nekaj sam sporoči in je aktiven. Moram pa povedati, da sva vsako leto pri teh specialistih in vedno znova poudarjajo, kako je dobro, da sem vztrajala. Ker bi drugače naredili oni ogromno napako in bi bil naš sin za marsikaj prikrajšan.

Tako da se nam je ves trud in vztrajanje poplačalo  samo, da je naš sin srečen in smo z njim srečni tudi mi oz. Vsa družina. Pa čeprav je otrok s posebnimi potrebami nam da ogromno.

Včasih se sprašujem kdo je bolj bolan v narekovaju;  takšni otroci   ali    ostali  zdravi v narekovaju ljudje. Hvala bogu da imamo sina taksnega kot je lahko bi bilo še slabše.

Seveda lahko objavite na blogu našo zgodbo, ker smo res iz srca ponosni na našega sina. Imamo še starejšega sina, na katerega smo tudi iz srca ponosni, ker ima zelo rad mlajšega, ga spoštuje in je njegov najboljši prijatelj ( tako pravi mlajši, če ga kdo vpraša kdo je njegov najboljši prijatelj ) in vem da govori tisto kaj čuti – resnico.

MORDA NE MOREMO IMETI VSEGA, KAR SI ŽELIMO.

ZATO PA IMAMO RADI VSE KAR IMAMO....