Zelo bom vesela vašega odziva! Bodisi v obliki komentarjev pod objavami, ali pa e-poštnih sporočil. Vesela bom predlogov, želja, tudi kritik. Se beremo!

torek, 21. oktober 2014

Življenje je lepo

Gotovo ste že slišali za poljski film Life feels good ali  Chce sie zyc v izvirniku. Film je posnet po resnični zgodbi o fantu Mateuszu, ki je bil rojen s hudo obliko cerebralne paralize. Ni zmogel govoriti, hoditi, premikal se je s drsanje po tleh po hrbtu, gibi rok so okorni in komaj funkcionalni. Ima pa fant to srečo, ali pa nesrečo, da mu razum deluje povsem pravilno...


Zgodba govori o njegovem življenju, o poskusih, da bi opozoril nase in na to, da pač NI RASTLINA, na napačne interpretacije njegovih zmožnosti s strani ozkogledih strokovnjakov in na začuda zelo srečno življenje v zavodu za osebe z motnjo v duševnem razvoju, v katerega sicer ni želel iti. Zgodba se nekako sklene, ko ga opazi terapevtka, ki je sicer prišla obravnavat drugega otroka in z njim poskusi komunikacijo prek mežikanja in simbolov. Ko Mateusz končno pokaže okolici, da je običajno inteligentna oseba, ga dajo na komisijo, da bi ga preusmerili v drugo institucijo, saj v zavod za osebe z motnjo v razvoju ne spada več, ker pač ni eden od njih. A na komisiji se Mateusz naredi... neumnega, po domače povedano. Kajti spada tja, kjer so njegovi prijatelji in njegovo srce in ne tja, kamor ga potiska ozkogledo sito sistema in komisij za usmerjanje.



Ob ogledu filma so me prevevala najrazličnejša čustva, še posebej ob trudu njegove matere, ki je vedno trdila, da jo fant razume in, da ni rastlina. Veliko stvari me je zabolelo, saj se vprašaš, ne glede na to, da si upam trditi, da se ob svojem delu maksimalno potrudim vključiti in dati priložnost vsem otrokom, ali nisi tudi sam spregledal kakšnega Mateusza? Sicer menim, da je ob tej tehnologiji, tehnikah in metodah komunikacije, skoraj nemogoče, da bi se naredila taka napaka, pa vendar... Razmišljaš o tem, kako lahko včasih v želji, da bi nekomu naredili dobro, povzročamo soljudem stiske, kako jih silimo v stvari, na primer v hranjenje, pa čeprav ne iz svoje lastne želje ampak v dobro otroka....



Ja, veliko stvari se vprašaš, a mislim, da te to ne naredi slabšega delavca, negotovega, nesposobnega prepoznat Mateusze tega sveta. Kvečjem je to potrditev, da si kljub določenim izkušnjam in znanjem ki jih imaš, sposoben pogledati prek sebe in požreti včasih svoj ponos in poskusiti znova in drugače.

Film si lahko downloadate z interneta prek številnih slovenskih in tujih portalov, podnapise pa sem prevedla kar sama in, če jih želite mi lahko pišete. Pa še zelo pomemben podatek; film nikakor ni moreč in depresiven ampak podan z dobro mero humorja in lahkotnosti. Zato je vreden ogleda.




1 komentar:

  1. Ogled tega filma res priporočam vsem, ker je v njem res realno prikazano fantovo življenje, njegovi občutki. Film prikazuje, kar je ponavadi ljudem skrito. Prav tako film odgovori na vprašanja mnogih od nas, ki se nam kdaj porajajo o življenju oseb z takšnimi boleznimi! Jernej

    OdgovoriIzbriši