Zelo bom vesela vašega odziva! Bodisi v obliki komentarjev pod objavami, ali pa e-poštnih sporočil. Vesela bom predlogov, želja, tudi kritik. Se beremo!

četrtek, 16. julij 2009

Njegova zgodba...


Poznate moškega na spodnji sliki? Če je vaš odgovor ne, naj vas potolažim, tudi jaz ga nisem poznala vse dokler nisem prebrala intervju z njim v Pilotu, prilogi časopisa Delo (15.1.2009).
Tarek Rasouli je zelo zanimiva oseba. Po žilah se mu pretaka iranska, iraška in nemška kri. Svoje čase je bil eden najboljših gorskih kolesarjev, freeriderjev na svetu. S še nekaj prijatelji je sestavljal legendarno skupino Froriders, ki je izvajala akrobacije z gorskimi kolesi in resnici na ljubo, skoraj ves čas izzivala usodo..

Vse do leta 2002, ko je Tarek "poletel" predaleč... Padel prehudo...

V sekundi so dve kolesi...

... zamenjala štiri!
Tarek se je znašel na invalidskem vozičku in skoraj zagotovo ne bo nikoli več hodil, kaj šele vozil kolesa. V intervjuju pove, kako težko se mu je bilo sprva sprijazniti z dejstvom, da ne more več početi tistega, kar mu je prej predstavljalo cel svet. S pomočjo domačih in prijateljev se je vedno optimistični Tarek kaj hitro sprijaznil s situacijo v kateri se je znašel, vendar pa mu je življenje zadalo nove preizkušnje. Pustilo ga je dolgoletno dekle, ki ni zdržalo pritiska, ki ga je ustvarila Tarekova poškodba...

Sama, ko pomislim na situacijo v kateri se je znašel Tarek, podvomim v to, da bi bi lahko zmogla zdržati, preživeti kaj takega... Že sama poškodba in njene posledice, vpliv na kakovost tvojega življenja so dovolj hude, če pa v taki situaciji nimaš podpore svojih najdražjih...
Najbolj se mi je v spomin vtisnil naslednja izjava iz Tarekovega intervjuja:

»Zavedam se, da bom ostanek življenja najverjetneje preživel na invalidskem vozičku. Jasno mi je, da bi nekega dne morda lahko okreval le ob neslutenem napredku medicinske znanosti. Ampak nisem človek, ki bi karkoli obžaloval, v nedogled objokoval svojo usodo in se mučil z vprašanji, zakaj se je to zgodilo ravno meni. Pred sabo imam še večji del življenja in samo od mene je odvisno, ali ga bom preživel kar najbolje. Šele po nesreči sem spoznal, kdo so moji resnični prijatelji in šele takrat sem začel ceniti trenutke, ki smo jih preživeli skupaj.«

Zdi se mi, da se lahko iz njegovega primera vsak od nas nauči precej veliko... Namesto, da obžaluješ stvari, ki se ti zgodijo, raje poglej, kako bi lahko situacijo rešil. Vsakemu od nas je dana moč, da preidemo ovire, ki nam jih življenje nasuje na pot, le od nas pa je odvisno, ali smo sploh pripravljeni to moč poiskati v sebi.
Tarek pa je še posebej v zgled vsem invalidnim in hendikepiranim osebam. Prav njegov primer jim lahko da upanje, da še vedno lahko živijo polno in srečno življenje, kljub temu, da so za nekatere stvari prikrajšani, pa čeprav so to stvari, ki se nam zdijo tako vsakdanje; hoja, tek, vožnja kolesa, ... Zato je prav, da cenimo vsako še tako majhno stvar, ki nam je dana. Nikoli ne veš kdaj jo izgubiš...


Tarek je s še nekaterimi športnimi asi ambasador organizacije Wings for life, ki se ukvarja z raziskovanjem novih metod za zdravljenje poškodb hrbtenice. Najdete jo na naslednji spletni strani: http://www.wingsforlife.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar